Ujeli smo še zadnje lepe jesenske dneve in se odpravili v Slovenski šolski muzej v Ljubljano. Kar neradi smo zapustili sončno vreme v domačem kraju, a na naše presenečenje je bilo prav tako sončno in toplo tudi v Ljubljani. V šolski muzej so šli učenci kar s strahom, ker so vedeli, da je bil pouk v starih časih čisto drugačen, kazni pa zelo hude.

Na šolsko uro so nas v muzeju pripravili. Oblekli so nas v stara oblačila in posedli v stare šolske klopi na katerih so bile stare šolske tablice s kredami. S strahom so se učenci ozirali okoli sebe. Tiho smo sedeli zravnano z rokami na hrbtu. Zazvonil je zvonec in v razred je vstopil učitelj – učenik, ki je govoril zelo hitro v jeziku, ki ga nismo čisto razumeli, kajti bili smo 150 let v preteklosti. Na začetku se nam je zelo zatikalo, na vprašanja nismo znali kulturno odgovarjati in prislužili smo si tudi kazni: klečanje na koruzi, sedenje na osličku, le najstrožja kazen je ostala obešena na steni (to je bil osel). Uspešno smo rešili dve uganki in se naučili zapeti pesem.

Na koncu ure je učenik pohvalil učenca, ki je najbolj sodeloval in zelo veliko znal.

V muzeju smo si ogledali še različne razstave, nato smo se odpravili še na ogled tržnice in Tromostovja.

V dnevu smo vsi zelo uživali in takoj bi ga ponovili. Strahu bi bilo najbrž veliko manj.